Rast politične negotovosti, visoki davki in varnostni pomisleki vse bolj vplivajo na odločitve najbogatejših posameznikov po svetu. Po podatkih raziskovalnega podjetja New World Wealth je lani več kot 140.000 milijonarjev zapustilo svoje matične države – rekordno število. Za letošnje leto pričakujejo celo 165.000 odhodov. Ti gospodarski begunci iščejo dolgoročno stabilnost, pogosto v državah z bolj ugodnim davčnim okoljem ali večjo osebno varnostjo.

Industrija, ki podpira te migracije, hitro raste. Raziskovalni inštitut IMI ocenjuje, da bo do leta 2025 globalni prihodek storitev za naložbene migracije dosegel 40 milijard dolarjev – dvakrat več kot leta 2019. Med najbolj privlačnimi destinacijami so bili do nedavnih geopolitičnih spopadov Dubaj, Maldivi in Karibska regija. Vendar tudi Evropska unija postaja previdnejša: aprila je Evropsko sodišče razsodilo, da je malteški program 'zlatih potnih listov' v nasprotju z evropskim pravom, ker komercializira državljanstvo.

Medtem se tudi države kot Španija in Portugalska odzivajo na notranji pritisk – Španija je ukinila program 'zlatih viz', ki je omogočal prebivanje za naložbo 500.000 evrov v nepremičnine, Portugalska pa je podaljšala čakalno dobo za državljanstvo. Hkrati pa ameriški bogataši vse pogosteje iščejo izhod v Evropi, ker jih skrbi za politično prihodnost ZDA. Kljub temu ostaja ZDA priljubljena destinacija za tujce prek programa EB-5, kjer minimalna naložba znaša več kot 800.000 dolarjev.

Svetovni trend kaže, da države tekmujejo za premožne priseljence, hkrati pa morajo uravnotežiti ekonomske koristi in varnostne tveganje. Kdo dobi in kdo izgubi, ko denar in moč preprosto selita?