Zvišanje obrestnih mer za 25 baznih točk daje nekaj skupnega konteksta prijatelju, ki spremlja gospodarsko stabilnost v evrskem območju.
Evropska centralna banka zvišala obrestne mere Potek zgodbe in ključna dejstva
Evropska centralna banka (ECB) je na juniju 2026 zvišala ključne obrestne mere za 25 baznih točk, kar predstavlja prvi takšen korak po skoraj treh letih. Odločitev je bila sprejeta kot odziv na višjo kot pričakovano inflacijo, ki naj bi letos dosegla 3 odstotke, ter na negotovost zaradi trajajočih geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu in višjih cen energentov. Cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije pri dveh odstotkih na srednji rok.
Gospodarska rast v evrskem območju naj bi letos dosegla 0,8 odstotka, v naslednjih letih pa počasi naraščala na 1,2 in 1,5 odstotka. ECB je obravnaval tudi alternativne scenarije: nadaljnji rast cen energentov bi lahko povečal inflacijo, medtem ko bi umiritev konflikta in padec cen hitro zmanjšala tlak na cene.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je pojasnil, da je v trenutnih razmerah zvišanje za 25 baznih točk predstavljalo ustrezen odziv. Prihodnje odločitve bodo ECB sprejemali sejo po seji, odvisno od gibanja inflacije, stanja gospodarstva in učinkov dosedanjih ukrepov. Trgi pričakujejo nadaljnje zaostrovanje denarne politike, če se razmere ne izboljšajo.
Dejstva
- ECB je junija 2026 zvišal ključne obrestne mere za 25 baznih točk – prvič po skoraj treh letih.
- Obrestna mera za depozite znaša po novem 2,25 odstotka.
- ECB pričakuje 3-odstotno inflacijo v evrskem območju letos, z znižanjem na 2 % do leta 2028.
- Gospodarska rast v evrskem območju naj bi letos dosegla 0,8 odstotka.
- Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je ocenil, da je zvišanje mer ustrezen odziv na negotovost.
- Prihodnje odločitve bodo odvisne od gibanja inflacije, stanja gospodarstva in učinkovanih ukrepov.
Cantova vizualna razlaga novic. Orodja AI lahko pomagajo pri produkciji. Uredniška politika
