Evropska vesoljska misija Proba 3, sestavljena iz dveh satelitov, je po hudi okvari februarja letos uspela ponovno vzpostaviti delovanje. Plovilo koronograf (CSC) je izgubilo orientacijo, se nekontrolirano zavrtelo stran od Sonca in izgubilo energijo. A sredi marca so inženirji znova vzpostavili stik, kar je omogočilo dolgotrajen proces diagnosticiranja in popravila sistema. Lani konec leta 2024 izstreljena misija zdaj znova ustvarja umetne sončne mrke, pri čemer en satelit zakrije Sonce, drugi pa opazuje šibko svetlobo sončeve korone.

Razdalja med obema satelitoma v operativni fazi znaša le 150 metrov, poravnava pa mora biti natančna do milimetra. Cilj misije je raziskovati sončev veter in temperaturno uganko korone, ki sega do treh milijonov stopinj Celzija, medtem ko ima sončevo »površje« le okoli 5500 stopinj. Zbližanje satelitov omogoča dolgotrajno opazovanje korone, kar na Zemlji ni mogoče zaradi kratkotrajnosti naravnih mrkov.

V zadnjih dneh je misija že posnela nove umetne mrke. Prvi znanstveni članki, temelječi na zbranih podatkih, kažejo, da sončev veter v notranji koroni piha tri do štirikrat hitreje, kot so znanstveniki prej domnevali. Kljub uspehu pa ekipa nadaljuje z analizo morebitnih dolgoročnih posledic izpadu energije na delovanje instrumentov.