Znanost ostaja jasna tudi ob političnih menjavah, uporabno ozadje za kolega, ki spremlja podnebne spremembe.
Znanost zahteva ukrepanje Potek zgodbe in ključna dejstva
Na sestanku Združenih narodov je generalni sekretar Antonio Guterres pozval vse podpisnice Pariškega podnebnega sporazuma, naj do leta 2035 predložijo nove, ambicioznejše cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Poudaril je, da znanost jasno zahteva takojšnje in drznejše ukrepanje, saj je le s skupnimi napori mogoče omejiti dvig povprečne temperature na manj kot 1,5 stopinje Celzija.
Medtem ko je 120 držav skupaj z Evropsko unijo napovedalo nove zaveze, med katerimi izstopa Kitajska z obljubo zmanjšanja izpustov do 2035 za 7–10 odstotkov, ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa ostajajo izven napredka. Trump je podnebne spremembe označil za 'največjo prevaro' in zavrnil prehod na čiste oblike energije.
Slovenija je medtem sprejela prvi podnebni zakon in si zastavila cilj podnebne nevtralnosti do leta 2045. Prispevala bo tudi 1,5 milijona evrov v Sklad za odzivanje na izgube in škodo, ki naj bi omogočil pomoč najbolj prizadetim državam.
Dejstva
- Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je 25. septembra 2025 pozval države, naj do leta 2035 določijo nove podnebne načrte.
- Kitajska je napovedala zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 7–10 odstotkov do leta 2035.
- ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa zavračajo znanstvene ugotovitve o podnebnih spremembah in se umikajo iz Pariškega sporazuma.
- Slovenija je julija 2025 sprejela prvi podnebni zakon in si zastavila cilj podnebne nevtralnosti do leta 2045.
- Slovenija bo letos in prihodnje leto prispevala 1,5 milijona evrov v Sklad za odzivanje na izgube in škodo.
Cantova vizualna razlaga novic. Orodja AI lahko pomagajo pri produkciji. Uredniška politika
