Astronomi so z uporabo radijskega teleskopa MeerKAT v Južni Afriki zaznali doslej najsvetlejši in najbolj oddaljen hidroksilni megamaser. Ta pojav, ki se imenuje 'vesoljski laser', nastane ob silovitih trkih galaksij, bogatih z plinom, ko se molekule hidroksila stisnejo in oddajajo izjemno močno radijsko sevanje. Odkriti signal, poimenovan HATLAS J142935.3–002836, prihaja iz obdobja pred več kot osmimi milijardami let, ko je bilo vesolje še manj kot polovico trenutne starosti.

Za odkritje je ključna bila tudi naravna gravitacijska leča – bližja galaksija je delovala kot kozmični pojačevalnik, ki je usmerila in ojačila signal proti Zemlji. Po besedah vodilnega raziskovalca dr. Thata Manamela z Univerze v Pretorii je bil ta učinek ključen za zaznavanje tako oddaljenega in močnega signala. Pojav omogoča neposreden vpogled v najbolj dinamična obdobja v zgodovini vesolja.

Odkritje odpira novo poglavje v radioastronomiji. Gigamaserji, kot je ta, znanstvenikom omogočajo raziskovanje pogojev pri nastanku zvezd, rasti supermasivnih črnih lukenj in evoluciji galaksij v zgodnjem vesolju. Ker nastanejo le ob zelo specifičnih pogoji, so tudi dragoceni indikatorji za razumevanje gostote snovi in galaktičnih interakcij v oddaljenih obdobjih.