Slovenska kopalna sezona je v polnem teku, a varnost vode ni enaka povsod. Medtem ko so vse kopalne vode na morju ocenjene kot odlične, kar uvršča Slovenijo med evropske vrhunce skupaj s Ciprom in Litvo, so reke in jezera bolj ranljive na vremenske spremembe. Po močnejših dežjih se lahko kakovost vode hitro poslabša zaradi vdora komunalnih odpadnih vod in spiranja onesnaženja s kmetijskih površin. Zato NIJZ priporoča, da se po nalivih zadržimo od kopanja v rekah in jezerih.

V Sloveniji je uradno določenih 49 kopalnih voda – 21 na morju in 28 na celinskih vodah. Vzorčenje poteka vsakih 14 dni, pogosteje kot zahteva EU. Merijo se predvsem dva kazalnika fekalnega onesnaženja: Escherichia coli in intestinalni enterokoki. Poleg tega ocenjevalci beležijo tudi temperaturo, prosojnost, pH in morebitno prisotnost alg ali pene.

Poseben izziv predstavljajo tako imenovana divja kopališča – kot so Podpeško jezero ali nekatera mesta na Savinji – ki niso vključena v redni državni nadzor. Tam kakovost vode ni redno spremljana, zato se kopanje tam odvija na lastno odgovornost. Agencija za okolje že opozarja, da so na nekaterih takih lokacijah ugotovili slabo kakovost vode, a za zanesljivejšo sliko bi bilo potrebno dolgotrajnejše spremljanje.