Nikola Tesla, genialni izumitelj začetka 20. stoletja, je v več intervjujih izrazil vizije, ki zaskrbljujočo natančnostjo napovedujejo ključne tehnološke in družbene spremembe 21. stoletja. V intervjuju za revijo Collier's leta 1926 je opisal napravo, podobno sodobnemu pametnemu telefonu, ki jo bo mogoče nositi v žepu in s katero bo mogoče takojšnje komunicirati ter izmenjevati slike in glas. Ta napoved se je uresničila s širokim razširjenjem mobilnih naprav in brezžičnih omrežij.

Tesla je napovedal tudi neposredne prenose pomembnih dogodkov – kot so predsedniške inauguracije ali naravne nesreče – v vsak gospodinjstvo, kar je danes možno prek platform za žive prenose. Leta 1935 je napovedal, da bodo roboti v 21. stoletju prevzeli večino fizičnega dela, kar se ujema z naraščajočo avtomatizacijo v proizvodnji in logistiki. Hkrati je opozoril na prihodnje okoljske izzive, vključno z onesnaženjem, ki bo prihodnjim generacijam zelo moteče – opažanje, ki se je delno potrdilo z ustanovitvijo ameriške Agencije za zaščito okolja (EPA) leta 1970.

Med njegovimi bolj ambicioznimi idejami je tudi naprava iz leta 1933, ki bi lahko brala človeške misli in prikazovala miselne slike na zaslonu. Čeprav te tehnologije še ni, sodobna nevrotehnološka podjetja, kot je Neuralink, razvijajo sisteme za dekodiranje možganskih signalov v govor ali ukaze. Tesla torej ni le napovedal tehnologije, temveč tudi etične in družbene dileme, s katerimi se soočamo danes.