Rusko gospodarstvo se sooča z vedno večjimi izzivi, ki presegajo finančne rezerve. Po podatkih raziskovalnega inštituta v Kielu so likvidna sredstva ruskega državnega premoženjskega sklada padla z 6,5 odstotka BDP na začetku vojne v Ukrajini na le 1,8 odstotka BDP aprila 2026. V prvem četrtletju 2026 so prihodki od nafte in plina znašali 45 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, kar še dodatno pritiska proračun. Primanjkljaj zveznega proračuna v prvih treh mesecih leta 2026 je presegel načrtovani za celotno leto.

Rusija se danes sooča z manjšanjem delovne sile, omejenim dostopom do tehnologije in proizvodnih zmogljivosti zaradi sankcij. Višja državna poraba, namenjena vojaškim zmogljivostim, namesto da bi okrepila gospodarstvo, povečuje tveganje za inflacijo. Medtem se povečuje odvisnost od Kitajske, ki oskrbuje približno 35 odstotkov ruske zunanje trgovine in večino kritičnega blaga za civilno in vojaško uporabo.

Raziskovalci opozarjajo, da se Rusija Kitajski obrača iz nuje, kar kratkoročno omogoča nadaljevanje vojne, dolgoročno pa ogroža njeno gospodarsko neodvisnost. Zahod ima po njihovem priložnost za učinkovitejše politično delovanje, predvsem prek cenovnih omejitev na izvoz nafte in plina ter strožjega nadzora nad izvozom ruskega blaga. Vojna v Ukrajini, ki traja od leta 2022, še vedno nima vidika konca, pri čemer Rusija nadzoruje skoraj petino ukrajinskega ozemlja.