Slovenija je 10. novembra 2025 praznovala prvi uradni dan znanosti kot državni praznik. Praznik, ki ga ni mogoče zamenjati z delom prostim dnevom, so letos potrdili poslanci z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih po pobudi znanstvene skupnosti. Cilj praznika je poudariti pomembnost znanosti kot gonilne sile družbenega napredka in spomniti na to, kako globoko so znanstveni dosežki vpleteni v vsakdanje življenje.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob dogodku poudaril, da znanost ni omejena na laboratorije, temveč vpliva na vsa področja življenja – od medicine in tehnologije do družboslovja in umetnosti. Izpostavil je tudi, da je Slovenija junija 2025 postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN), kar je po njegovih besedah pomemben korak za mednarodno priznanje slovenskega znanstvenega potenciala.

Ob praznovanju so bile podeljene najvišje državne nagrade za znanstveno delo. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela virologinja Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer. Minister je vsem znanstvencem zahvalil za prispevek k napredku družbe in povabil k razmisleku o tem, kaj vse nam je znanost omogočila.