Po požaru leta 2019 v katedrali Notre-Dame v Parizu so se začele obnove, ki so razkrile nenavadno bogato arheološko najdišče pod trgom pred zgradbo. Med pripravami na zasaditev 160 novih dreves so delavci na globini pol metra naleteli na zgodovinske artefakte, kar je sprožilo sistematične izkope arheološke službe. Raziskovalci odkrivajo nenehno naraščajočo plastnost zgodovine – od srednjeveških hiš iz 12. stoletja do rimskih ostankov iz 4. in 5. stoletja, ko je Pariz še nosil ime Lutecija. Globina štirih metrov tako zajema skoraj 1700 let zgodovine mesta.

Med najpomembnejšimi najdbami so kovanec rimskega cesarja Konstantina, deli srednjeveške keramike z ugankastimi rdečkastimi simboli in rimski kamniti prag, ki je bil pozneje uporabljen kot cestni tlak. Ti dokazi kažejo na selitev prebivalcev z levega brega reke Sene na otok Île de la Cité zaradi negotovih časov. Posebej dragocene so rimske najdbe, saj o tem obdobju v zgodovini Pariza še vedno obstaja veliko neznank. Rentgenski posnetki so pomagali identificirati kovance in natančneje datirati posamezne zemeljske plasti.

Vsi najdeni predmeti bodo po končanih raziskavah shranjeni v pariškem arheološkem centru. Izkopi bodo nadaljevali še nekaj časa, saj arheologi nameravajo doseči še starejše plasti – obdobje Galcev, ki so mestu dali prvo ime. Vzporedno s tem se bo trg pred katedralo do leta 2028 spreminjal v zelen prostor z vodnimi elementi za hlajenje v poletni vročini ter novim obiskovalskim centrom v nekdanjem podzemnem parkirišču.